PRAZNIK POVIŠANJA SVETEGA KRIŽA
14. september 2025
BOŽJA BESEDA:
1. Berilo: 4 Mz 21,4-9
Psalm: Ps 78,1-2.34-38
2. berilo: Flp 2,6-11
Evangelij: Jn 3,13-17
Ljudstvo na poti skozi puščavo se naveliča, postaja nepotrpežljivo in negodovanje se
stopnjuje. Bog, ki ves čas skrbi zanje, jim je dal mano, kruh iz nebes, kruh močnih…a
ljudstvu se zdi, da je to bedno. Tudi danes ne prepoznavamo darove, za katere bi lahko
bili hvaležni in si vedno želimo česa drugega in brezskrbno zapravljamo čas in denar. Ta
nehvaležnost pa je bistvo greha. In nehvaležnost vodi v nezvestobo. Zato jim Bog pošlje
kače, simbol prekletstva oz. smrti, kot posledico njihovega greha. Ko ljudstvo prizna greh,
prosijo Mojzesa naj posreduje za njih. In bronasta kača na drogu omogoča pogled, ki
ozdravlja. Tako tudi Kristus posreduje za grešnike pri svojem Očetu. Odpove se Božji slavi
, prevzame človeško omejenost, a ne izgubi Božje narave, še naprej ostaja Bog. Čeprav je
Jezus Bog, se tega ni oklepal in se je izničil, a Bog ga je povzdignil nad vsa imena. In
izpoved vere prve cerkve je po Pavlovih besedah:« Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga
Očeta«. V evangeliju Jezus naznani svojo identiteto, da je On tisti, ki je prišel iz nebes. A
je bil za nas ponižan in sramotno usmrčen na križu. Križ pa je znak odrešitve, izraz Božje
ljubezni. Na dan, ko v Cerkvi obhajamo praznik »Povišanja svetega križa«, nas evangelij
spomni na pomen te skrivnosti. Vstajenje Kristusa nas mora prepričati in v nas zbuditi
neomajno vero. Kajti Bog Oče ga je poveličal, da kraljuje in zaseda lastno mesto, ki ga je
imel že ob stvarjenju. Na svet pa ni prišel, da bi sodil, ampak, da bi se svet po njem rešil.
In nas lahko nagradi z večnim življenjem, če se znamo z razumom in ponižnostjo
podrediti Njegovi volji.
«Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj
veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« (Jn 3,16)